woman deciding betwen an apple and a cake
Blog,  Novo,  Prehransko svetovanje,  Življenjski slog

Zakaj diete in jedilniki ne delujejo?

Diete, jedilniki, odrekanja in stroge zapovedi so običajni načini, s katerimi se lotimo uvajanja prehranskih sprememb.

Ampak zakaj sledenje dietam in jedilnikom pogosto ne deluje in ne prinese želenih rezultatov?

Poglejmo, kaj se zgodi običajno:

1. Jedilnika se ne držimo

Ne glede na to, kako močna je naša volja, se je jedilnikov in diet zelo težko držati. Vsem.

Kar je normalno, saj je življenje dinamično in nepredvidljivo:

  • Pogosto preprosto ne najdemo časa, da bi si naredili obrok iz jedilnika. 
  • Zgodi se, da zaradi utrujenosti nimamo volje in energije za pripravo in kuhanje kompleksnejših jedi.
  • Udeležujemo se družabnih dogodkov, kot so rojstni dnevi, in razna praznovanja, kjer so na razpolago jedi, ki se jim sicer izogibamo, a so lahko v takšnih okoliščinah pogosto prevelika skušnjava.
  • Ljudje, ki živijo z nami, ne sledijo istemu prehranjevalnemu programu, zato je težje usklajevati skupne obroke.
  • Ker ne čutimo lakote, izpustimo vmesni obrok in potem pojemo več ob naslednjem.

2. Jedilnika se držimo do pike natančno

Zgodi se tudi, da imamo resnično močno željo po tem, da nekaj spremenimo in se jedilnika držimo do pike natančno. Kljub strogemu režimu in močni volji pa se zgodi, da način prehranjevanja, ki se ga držimo, prav tako ne prinese želenih rezultatov.

Tukaj se je potrebno zavedati, da jedilniki načeloma niso namenjeni temu, da bi jih uporabljali dlje časa. Če se jedilnika strogo držimo predolgo, se zgodi naslednje:

Telo se prilagodi rigidnemu vzorcu prehranjevanja, ki po določenem času ne prinaša več napredka in ne vodi k rezultatom, ki si jih zastavimo. Ko shujšamo, se dnevne energijske potrebe namreč zmanjšajo, saj manjša telesa potrebujejo manj energije in takrat je potrebno jedilnik prilagoditi, če želimo hujšati še naprej. 

Recimo, da želi oseba, ki trenutno zaužije 2.200 kCal na dan, shujšati. Za ta namen ustvari kalorijski deficit in zaužije 1.700 kCal dnevno. Ko shujša, se dnevne energijske potrebe zmanjšajo na 1.700 kCal. Torej, z jedilnikom, ki predvideva 1.700 kCal dnevnega vnosa, oseba ne hujša več, ampak le še vzdržuje težo. Za nadaljevanje hujšanja bi rabila nov jedilnik, z manjšim energijskim vnosom. 

Večina jedilnikov je napisanih za kratek rok. Njihov namen je, da izgubimo nekaj dodatnih kilogramov pred poroko ali pred poletjem in da se naučimo izbirati živila.

3. Jedilnika se želimo držati, vendar nam niso všeč živila z jedilnika.

Tretji razlog, zakaj jedilniki običajno ne delujejo, je ta, da nam živila iz jedilnika preprosto niso všeč ali ne smemo jesti tega, kar je predpisano.

Recimo, da so v jedilnik vključena živila, ki jih ne maramo in nam niso okusna. Kako dolgo se lahko silimo s hrano, ki nam ni všeč?

Kaj storiti, če se določenih živil izogibamo, ali imamo na njih alergijo ali intoleranco? Ali naj jih kljub temu jemo, samo zato, ker je tako napisano v jedilniku? Seveda ne, ampak kako ta živila ustrezno nadomestiti?

Lahko se tudi zgodi, da živila z jedilnika uživamo tako pogosto, da se jih preobjemo. Ko nekaj časa, dan za dnem uživamo samo piščančja prsa na posteljici iz rukole, na primer, jih kmalu ne želimo več niti videti. Takšno prehranjevanje hitro izgubi smisel in postane težko. Kar pripelje do tega, da nas »zdrava« hrana odvrne. Na koncu dobimo občutek, da je ves trud zaman in da “zdravo prehranjevanje” ni za nas, ter se vrnemo na stare tirnice.

“Instant jedilniki” na krajši rok morda res delujejo in z njimi dosežemo želene rezultate, vendar se je smiselno vprašati, ali so takšni jedilniki resnično primerni in učinkoviti.

Kdo potrebuje jedilnike?

Obstajajo primeri, ko so jedilniki dejansko potrebni. Tako je na primer v primeru bolezni (sladkorna bolezen, epilepsija,…). Glede na bolnikovo bolezensko stanje dietetiki – samo ti so namreč usposobljeni za pisanje jedilnikov, bolniku oblikujejo natančen jedilnik, v sklopu katerega določijo, kaj bolnik sme in česa ne sme jesti.  

Jedilnike uporabljajo tudi profesionalni športniki in bodybuilderji. To so ljudje, ki so za svoj videz in športne rezultate plačani. Ti ljudje jedilnike uporabljajo za pripravo na tekmovanja in za učinkovito regeneracijo med treningi.

Ne smemo pozabiti, da ti ljudje trenirajo več ur dnevno in načrtujejo vse – od tega kdaj spijo, do tega, kdaj, kaj in koliko jejo ter kdaj trenirajo. Ves njihov življenjski fokus je usmerjen v rezultat, v tekmo, temu posvetijo življenje in so se pripravljeni zaradi tega marsičemu odreči.

Sledenje dietam in jedilnikom je lahko nevarno

Kot sem zapisala zgoraj, se je jedilnika običajno težko držati. Kadar se jedilnika ne držimo ni najhujše to, da nam ne uspe, ampak slaba vest, ki pride ob tem. Ko se vidimo kot slabe ali kot slabiče, ker nam ni uspelo. To pa ni OK. Jedilniki predvidevajo način razmišljanja ‘vse ali nič’, torej da moramo biti ves čas popolni in slediti predpisom in če nam ne uspe, je z nami nekaj narobe.

Če želite shujšati, ne rabite postati obsedeni z jedilniki, tehtanjem in odmerjanjem hrane. Prav tako se ne potrebujete izogibati družabnim stikom in dogodkom, kjer ne bi zmogli jesti tako, kot se vam oz. osebi, ki vam je sestavila jedilnik, ali svetovala neko dieto, zdi zdravo.

Nenehno »živčkanje« okrog prehrane vodi v prehranske motnje, ki lahko pustijo posledice (psihične, metabolne, hormonske) za celo življenje.

Kako v svoje življenje vpeljati zdrave prehranjevalne navade?

Ker močno dvomim, da bi si kdorkoli želel celo življenje posvetiti hujšanju, pri vpeljavi bolj zdravih prehranskih navad predlagam načelo postopnosti.

Vpeljava manjših, postopnih sprememb je dolgoročno najbolj učinkovita. To pomeni, da spremembe uvajate eno za drugo, korak za korakom. Razmislite o tem, kaj jeste sedaj in kako bi lahko te navade postopoma spremenili na bolje. Pri tem se osredotočite na raznovrstno prehrano, ki bo zadostila vsem dnevnim potrebam, tako energijskim, kot prehranskim. 

Osnova za zdravo prehranjevanje so dobri temelji. To pomeni dobro poznavanje in razumevanje pomena makrohranil (beljakovine, ogljikovi hidrati in maščobe) in mikrohranil (vitamini in minerali) za naše telo. Vedenje, katera živilih jih vsebujejo, nam pomaga izbirati primerna živila.

Z dobro postavljenimi temelji lahko že sami uvedemo spremembe in jih pretvorimo v življenjske navade. Na ta način se bomo avtomatsko prehranjevali bolj zdravo in neobremenjeno, posledice pa bodo vidne tudi na zunaj.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.